KOVINSKA VEZ

Kristalno zgradbo imajo vse kovine in njihove zlitine. Vzrok za to je kovinska vez atomov. Kovinske vezi so močne, obenem pa gibljive in se ne pretrgajo, če atomi spremenijo položaj.

Kovine zato niso lomljive, ampak kovne – če kovino upognemo, bo ostala v novem položaju in se ne bo zlomila. Pri kovinski vezi kovinski atomi zlahka oddajajo elektrone in postanejo pozitivni ioni. Elektroni ki niso več vezani na atom, se začnejo prosto gibati med pozitivnimi ioni. Zaradi tega so kovine dober prevodnik električnega toka. Če po takšni strukturi udarimo s kladivom, se bodo pozitivni ioni le premaknili iz enega položaja v drugi položaj, zato rečemo, da je kovina kovna. V bistvu ena plast atomov zdrsi čez drugo.

Velja pa poudariti, da atomi v kristalni strukturi ne mirujejo, pač pa nihajo okoli svoje ravnovesne lege. Ko kovino segrevamo atomi, močneje nihajo, dokler ne dosežemo temperature tališča, kjer se kovina raztali in nastane talina. V talini pa se atomi prosto premikajo. Torej, atomi nihajo okoli osnovnega položaja in to tem hitreje, čim višja je temperatura snovi. Zaradi močnega nihanja drezajo v sosednje atome in ti se razmaknejo. Če torej kovino segrevamo, se raztega.

Obstojajo tudi tekočine, ki imajo kristalno zgradbo. Znane so pod imenom tekoči kristali in se v praksi veliko uporabljajo kot indikatorji ali prikazovalniki (digitalne ure, TV zasloni, termometri). V tem primeru so kristali zgrajeni v obliki podolgovatih molekul, ki se lahko prosto premikajo. Pri določenih pogojih (temperatura, el.napetost) se orientirajo v dano smer, zato spremenijo barvo ali prepustnost svetlobe.