TOPLOTNA OBDELAVA JEKEL

Toplotna obdelava imenujemo postopke pri katerih material segrejemo na določeno temperaturo ter ga nato (po določenem času) ponovno ohladimo. Faza segrevanja se imenuje  avstenizacija,  faza ohlajanja pa transformacija avstenita, strukture, ki nastanejo z različnimi hitrostmi ohlajanja, pa nam podajajo TTT diagrami. Namen obdelave je pridobiti lastnosti jekel, ki so za določeno področje uporabe najboljše. V nekaterih primerih segrevanje poteka v posebnem kemično aktivnem okolju, tako da govorimo o toplotno kemično obdelavi.

 

-Kaljenje

-Poboljšanje

-Površinsko utrjevanje

-Žarjenje

 

Postopek obdelave izberemo glede na lastnosti, ki jih hočemo doseči in od kemične sestave jekla. V praksi se največ izvajajo kaljenje, poboljšanje, cementiranje in nitriranje. Kalijo se izdelki, ki morajo imeti večjo trdoto ali obrabno odpornost. Pri tem se žilavost izdelkov več ali manj poslabša. S poboljšanjem dosežemo večjo trdnost, trdoto ter zelo dobro žilavost. Veliko trdoto površine in dobro žilavost jedra, pa dosežemo s postopki površinskega utrjevanja ( površinsko kaljenje, cementiranje, nitriranje in podobno ). Visoko ogljikova jekla so trda, trdna in obrabno odporna. Plastičnost in žilavost teh jekel je zelo majhna. Po kaljenju se njihova trdnost in trdota bistveno poveča, žilavost pa se dodatno zmanjša. Nizko ogljikova jekla so mehka, plastična in žilava, niso pa dovolj trda in trdna. Po kaljenju se njihova trdnost bistveno ne poveča. Nizko ogljikova jekla so primerna za cementiranje in nitriranje.

Stroški toplotne obdelave so manjši od 10% vrednosti izdelka. Kakovostna toplotna obdelava lahko podvoji življensko dobo izdelka. Slaba toplotna obdelava povzroči katastrofo! Vpliv slabe toplotne obdelave pa ni vedno opazen takoj, lahko se pokaže šele kasneje v zmanjšani vzdržljivosti orodja.

DOBRO ORODJE = DOBRA KONSTRUKCIJA+DOBRO JEKLO+DOBRA TOPLOTNA OBDELAVA